Probiotiki

Kaj so probiotiki, prebiotiki in sinbiotiki?

Probiotiki so zdravju koristni živi mikroorganizmi, ki so naravno prisotni v našem telesu, zlasti v črevesju, kjer so del mikroflore. Najbolj znane probiotične kulture so laktobacili, ki razgrajujejo laktozo in druge sladkorje, ter bifidobakterije, ki pozitivno vplivajo na našo naravno obrambo.

Prebiotiki so težko prebavljivi deli živil, ki v veliki meri služijo kot gorivo za probiotične kulture. Uživanje prebiotikov je torej ključnega pomena za pravilno rast in delovanje probiotičnih kultur.

Kombinacija probiotikov in prebiotikov daje tako imenovane sinbiotike. Uporaba sinbiotikov je v primerjavi s samimi probiotiki in prebiotiki učinkovitejša. V to skupino spadajo tudi naši Vilgain probiotiki a Vilgain probiotični kompleks, kjer lahko vaše črevesje uživa v 15 probiotičnih sevih z dokazanimi simbiotičnimi učinki in 30 milijardami živih probiotičnih kultur.

Kdaj jemati probiotike in sinbiotike?

Probiotike ali sinbiotike lahko uporabljate kot preventivni ukrep in kot prehransko dopolnilo med zdravljenjem. Njihova uporaba se najpogosteje priporoča med:

• jemanju antibiotikov, ki motijo črevesni mikrobiom,
• prebavnih težavah,
• vnetnih in avtoimunskih boleznih črevesja (npr. Crohnova bolezen),
• oslabljenem imunskem sistemu ali
• nosečnosti in dojenja.

Probiotike lahko uporabljate tudi kot preventivni ukrep pri potovanjih v tujino, ko se črevesna mikroflora pogosto spremeni, kar lahko povzroči t. i. popotniško drisko. Probiotiki postajajo priljubljeni tudi pri veganih, ki ne uživajo živil, bogatih s probiotiki in prebiotiki, kot so mlečni izdelki.

Dolgoročna uporaba probiotikov

Probiotiki ne odpravljajo le akutnih težav. Dolgoročna uporaba probiotikov spodbuja naravno obrambo, zmanjšuje tveganje za naselitev prebavil z invazivnimi sevi bakterij, ki povzročajo bolezni prebavil, in prispeva k splošnemu notranjemu dobremu počutju.

Probiotiki in prebiotiki v hrani

Poleg uporabe sinbiotikov ali probiotičnih dodatkov lahko za črevesno mikrofloro skrbimo tudi v okviru običajne prehrane. Preprosto vključite živila, ki so bogata s probiotiki in prebiotiki.

Najbolj znane skupine živil, ki so bogate s probiotiki, vključujejo jogurt, kefir, acidofilno mleko ali pinjenec. Potem so tu še brinza, ementalski, plesnivi in drugi zorjeni siri. Med "nemlečnimi" viri velja omeniti zlasti fermentirano zelenjavo (kislo zelje, fermentirane kumare, korejski kimči ali japonski natto), jabolčni kis ali kombučo.

Eden najboljših prebiotikov je inulintopna vlaknina rastlinskega izvora. V naravi se pojavlja v cikoriji (npr. v obliki cikorijinega sirupa), topinamburju, česnu, čebuli ali špargljih. Prebiotične snovi lahko dobimo tudi z uživanjem sadja, zelenjave ali ovsenih kosmičev.